Ku - kuc :)
Pred časom se je že začelo v moji glavi pisati... nov blog.
Dolga leta sem pogrešala pisanje. Mnogi se bodo nekoč spomnili, kako sem pred leti pisala blog o sebi in moji princeski. Poznana sem bila kot Zaspanka. Ah ja, zdaj resnično sem Zaspanka ;)
Danes, ko sem odklenila tale Petruškin spletni prostorček, sem odklenila tudi zgodovino. Trajalo je tri leta, odkar v meni tli želja po vnovičnem tipkanju. Zato puščam prvo objavo. Včasih sem zašla sem in pokukala. In si rekla, jutri začnem. Danes pa... začela sem!
Pokukala sem tudi v svoje stare pisarije... V staro "zaspanko"... Bolj je bil tisto moj psihiater. Leta nazaj, mlada, izgubljena, sama... A saj veste, kako pravijo. Pisanje osvobaja. Zdravi. Reče se mu 'Princeska in jaz' (ne, nič linka). Zgodovina je zadaj. Ponosna sem nase, ker vem, kako je človek zmožen zrasti in preseči samega sebe. Dozoreti.
Še zorim. Naj traja!
Pisanje pa me poleg vsega še pomirja. Uredi mi misli. In da mi zadoščenje, da lahko na svoj tihi način izrazim sebe, svoje misli. Imam cilj, ki je star že vsaj dve leti: osveščati! O čem, bo kmalu jasno. Naj mi uspe!
Ne govorim veliko. Ok, malce več. A želim si, da bi govorila še manj. Naj mi pisanje pri tem pomaga. Pišem pa veliko. Na dolgo. Včasih predolgo. Nekoč sem nekaj pisala nekam, javno... dobila sem odličen komentar, ki mi je še danes smernica. Namreč, tisto moje pisanje (ok,bilo je jamranje čez vse!) ni imelo rdeče niti. Trudim se, da v svojem slogu, predvsem pa v svoji goli iskrenosti dosežem pomen. Najdem rdečo nit. Ustvarim zgodbo, ki da vsaj enemu bralcu par minut razmišljanja.
Pisala bom o nas... o posebnih ljudeh... o drugačnosti... o ljubezni, strahu, vzgoji, umetnosti, veselju in odnosih. Moj fetiš. Moja razmetana glava. Polna malih norih idej.
Letu 2016 naproti... Naj bo čas na moji strani!
Dobrodošli v moji glavi :)
Petruška
