ponedeljek, 31. julij 2017

Vse najboljše, mami!

Draga moja mami...
Danes bi dopolnila 56 let.
Če bi bila z nami, seveda o številki nebi govorili ;) Dobila bi darilo, mogoče kak bon, kot je danes v navadi. In rožico. Rožico ti bomo vseeno nesli, na tvoj grob.
Ampak tebe ni že skoraj 21 let.
Bila sem toliko stara, kot bo letos Sara. Tvoja prva vnukinja. Točno ve, kje je Homec, tvoj grob in kdo je babi Helena.
Veš, samo ob njej si upam spustiti solze in povedati, da te pogrešam.
Sari povem, kako zelo bi jo ti imela rada! Verjamem, da bi tudi mene spoštovala, ko bi videla, kakšna mamica sem postala.
Ajda te zdaj šele spoznava. Letos si je zapomnila, kje je Homec. In prejšnji teden je zalila rožice na tvojem grobu.
Ko smo odhajali, je pomahala in rekla "čau čau, adijo". Zatem je stekla nazaj in poslala še poljubčke.
Zagotovo si jo videla od tam zgoraj!
Patrik nima pojma. Verjetno bo njemu vse skupaj razložila kar Ajda. Najbolj se spozna na te zadeve :)

Veš, draga mami...
Odkar sem mamica, te tako zelo pogrešam!
Ničesar ne vem o tvoji mladosti.
Zelo lepo si risala - zakaj? Si rada risala?
Prodajala si blago in ga imela nekaj tudi doma. Zakaj? Te je to veselilo? Ti je bilo v izziv?
Spomnim se nekaj naših nedeljskih izletov. Si rada odšla z družino v naravo?
Spomnim se tvojega joka. Zakaj si jokala? Si bila občutljiva, kot sem jaz?
Spomnim se našega počivanja na najlepšem sivem kavču. Zdaj pa razmišljam, mami, sva te midve zmatrali? Si bila preutrujena? Si bila že takrat bolna?
Si bila srečna, mami?
Koliko načrtov si imela?
Koliko želja?
Kakšni so bili tvoji cilji?

Mami, tako rada bi vedela, zakaj se nismo večkrat pogovarjali?
Zakaj se ničesar ne spomnim?
Sem imela zares tako zelo brezskrbno otroštvo, da se nisem ničesar zavedala? Zakaj se moje pomnjenje začne šele za dan tvoje smrti?
Zakaj se najbolj spomnim samo tega dne?
Zakaj do tedaj nisem vedela, da umiraš?

Mami, kako si razmišljala?
Ti je bilo življenje všeč?
Si si pogosto rekla, da je zelo lepo?
Sem bila tudi jaz zate pravi mali učitelj Življenja?
Sva bili s sestro punci, ki sva te nasmejali?
Si bila ponosna, mami?

Kakšna glasba ti je bila všeč?
Kaj si se pogovarjala s prijateljicami?
Kam si rada šla?
Kako si se počutila v službi?
Kakšen je bil tvoj odnos z atijem?

Mami, tako zelo si želim, da bi se lahko pogovarjala s teboj.
Sama sem. Tako pogosto sem sama, seveda z mulčki, ampak ta čas bi rada preživljala s teboj.
Zjutraj bi sedeli na balkonu, spili kavo in govorili o življenju.
Skupaj bi bili zunaj z otroci in ti bi bila ponosna babica.
Popoldne bi prebili zadaj na vrtu. Spremljali bi otroško igro, povabili Majo z njenima sončkoma in do večera bi skupaj razglabljale o vsakdanjih stvareh...

Mami, pogrešam te. Žal mi je, da sem bila tak otrok, da me ni brigalo. Žal mi je, da te nisem spoznala bolje. Žal mi je, da nisem videla predolgih let, ko si trpela in se borila z boleznijo.
Veš, tako pogosto pomislim na tista leta, saj sem stara prav toliko, kot si bila ti.

Zagotovo si morala oditi z razlogom.
Nekoč mi boš povedala.

Rada te imam.
Vse najboljše, mami!

Ni komentarjev:

Objavite komentar