Pogosto je v mojih mislih vprašalnica 'zakaj?', postavljena v vseh možnih situacijah, za vse sorte odgovorov.
Zadnje leto se mi precej dogaja. Odvrgla sem zelo veliko balasta in prečistila ogromno področij v mojem življenju: odnose, vrednote, prioritete, delovanje.
No, saj konec koncev so to samodejne spremembe, ki se jim ne moremo ogniti, če zavestno nadzorujemo, usmerjamo, kreiramo svoje misli. In seveda, nujno v skladu s tem delujemo, živimo.
Hihi, jaz pa sem že tako tista, ki rada tuhtam in se že od nekdaj sprašujem in analiziram in ja, tudi kreiram (čeprav sem prej to počela nezavedno).
Mislim, da če izključim zunanje ljudi in druge dejavnike, da je bila zame največja sprememba spreminjanje določenih vprašanj v glavi.
Glavno: "Zakaj se mi to dogaja?" sem zamenjala s "Kaj me to uči?"
To je glavno vodilo za spremembo, ki se mi je zgodila. Za seboj je povlekla ulalala zadev, ki imajo vpliv in moč. A vse je šlo tako čudovito navzgor.
Kaj vse?
Jaz, ljudje okrog mene, svet okrog mene.
Vse.
Ker doživljam drugače. Reagiram drugače. Fokus je drugje. V meni. In posledica je drugačna: učenje.
Neverjetno je, vsakemu bi priporočila to pot, po kateri sem šla sama.
Seveda pa je pred menoj še dolga, a luštna pot, ki se je vsak dan znova veselim.
Kako čudovit občutek je, ko si vsak trenutek radosten! Zjutraj se veseliš dneva, ker komaj čakaš na nove uvide, ki ti jih vesolje pošilja.
Veseliš se ljudi, ker dejansko vidiš, kako samo in zgolj z lastnimi mislimi spreminjaš odnose.
Zakaj vam to pravim?
Ne zato, da bi si nadevala vso hvalo tega sveta. Ne, da bi se ob tem kdorkoli počutil slabo, manjvredno.
Pač pa zaradi preprostega razloga, da imam močno željo, dati komu navdih.
Dati komu vedeti, da je samo od nas odvisno, kako se bomo počutili. Samo mi smo tisti, ki se odločimo, kako bomo na vse v življenju reagirali. Od naših reakcij pa gre potem pot k radosti, ljubezni, spremembam v mišljenju in posledično k spremembam v delovanju.
In še ena zelo pomembna lekcija:
Z veseljem si recite: "Če je uspelo Petri, lahko uspe tudi meni!" :)
Vsak človek je neverjetno močan.
Res pa je, da se veliko ljudi svoje moči niti malo ne zaveda. A to ne pomeni, da so šibki. Le nekako, niso še odkrili svojega potenciala.
Tam je. V vas.
V vašem srcu, v vaši duši.
Jaz sem danes hvaležna predvsem sestri in tašči. Zaradi njiju sem se pred leti zbrcala, zbrala in šla na to pot.
Na pot odkrivanja sebe, spoznavanja svoje duše.
In v bistvu je bistvo samo v nas. V nikomer drugem.
Verjamete?
Verjamete vase?
A veste, kako čudovito je!
Hvaležna ❤
Ni komentarjev:
Objavite komentar