Iskreno, nimam pojma, zakaj me povleče na blog ob maminem prazniku.
Verjetno že ima svoj namen, ki ga bom spoznala v prihodnosti.
Že lani in tudi poprej sem s takim, malce drugačnim občutkom pisala na ta dan.
Kot da je tu ...
Bila bi v svojih najlepših letih. Bili bi skupaj. Pogovarjali bi se. Smejali bi se.
Zdaj vem, da bi ob njej že prej našla sebe. Pa nič hudega, odkrivam obe hkrati in naju spoznavam ... In vzljubljam ;)
Pogosto si rečem, da bom poiskala njene prijateljice iz časov, ko sem bila majhna in jih bom vprašala o njej.
Med enim teh razmišljanj v avtu, sredi pomladi, sem poslušala CD Eda Sheerana. Obožujem ga in njegova glasba mi je že lep čas pisana na dušo.
Tistega popoldneva pa sem dejansko dojela, kaj poje. (Naj omenim, da ne slišim dobro, od malega sem skoraj gluha na eno uho in tako tudi dešifriram marsikaj z zamudo.)
Ta pesem je za mamico (link na vrhu).
Vse najboljše, mami!
Ni komentarjev:
Objavite komentar