Moja dva cukra sta mi krajšala dopoldneve v tem tednu. Kljub mojim pohvalam glede dobrega zdravja v naši družini sta imela bolezen rok, nog in ust.
Patrik še ne hodi, tako da temu se je pa zares težko izognit, ko pa po vseh štirih kobaca vsepovsod. Umivalnik seveda ne taca za njim ;)
Je bil pa to tudi teden, ko je po treh mesecih moj dragi zaključil bolniško. Veselila sem se ponedeljka, da se bom brez slabe vesti vsedla dol in delala nič. Taki ponedeljki so kar pogosto v mojih sanjah ob petkih... Pa se ne spomnim, da bi kdaj to že uspešno in produktivno izpeljala.
Tudi tokrat ni šlo.
Cel teden je Sara zamujala v šolo. Tam niso nič opazili, ker je zamudila ravno toliko kot vse dneve poprej. Včasih celotno prvo uro...
A imeli smo se fino!
Vsako jutro smo spali, dokler je šlo. Prav ste prebrali, ta teden sem imela budilko na off. Jutranji ritual imamo že od nekdaj enak.
Vsem trem pripravim zajtrk, Sari še zdravila, zraven spada tudi hranjenje domala vseh treh. Vsakemu odstranim pleničko in z izjemo hlač od Ajde jih vse oblečem, da gredo lepi in sveži v nov dan. Zaenkrat res še vsi potrebujejo veliko nege - Ajda je sicer že samostojna, a mamica rada kontrolira in dopolnjuje pomankljivosti.
Prav posebno doživetje je bila jutranja vožnja Sare v šolo. Ajda je v času atijeve bolniške že pozabila, kako je to. Torej je bila dogodivščina in pol. Posebej zato, ker so tako luštno navezani drug na drugega. Srce mi igra, ko jih gledam.
Triletnici je najbolje reči, da rabim pomoč. Potem je pridna in da vse od sebe.
Tako sem vsako jutro parkirala tik pred šolo, da sta mulčka lahko počakala v avtu in imela razgled na celotnih nekaj metrov pešpoti do vrat šole.
Že v ponedeljek si je Ajda sama izmislila igrico, s katero je zamotila Patrika. In je seveda ni potreboval, a kdo bi kvaril navdušenje. Igrica "Patrik je, Patrika ni..." se je obdržala do današnjega jutra!
Potem so nam dopoldnevi hitro minili, navdušena sta bila nad skupnim obedovanjem neštetih malic :) Ajda ima sicer precejšnje probleme, kdaj in kaj bi gospodična jedla. V vrtcu poje baje vse. Doma pa vse prej kot to. Celo večnost potrebuje, da od začetka obroka preklopi na dejstvo, da dejansko jemo. Pogosto do preklopa sploh ne pride. Ta teden o njenih kraljevskih navadah ni bilo ne duha ne sluha. Gospodična je "amala". Vsaj v tem pogledu ni bila tista naša triletnica... ki prestavlja meje.
Vsak dan svež zrak.
Ja, pri nas prakticiramo to tudi med boleznimi. V kolikor ni povišane temperature, gremo ven. Že nekaj let se to obnese za en super način, kako ohranjati dobro zdravje in močan imunski sistem.
Seveda svež zrak pomeni samo svež zrak. Zunaj, na prostem. Odpadejo družbe drugih ljudi, zadrževanje v zaprtih javnih prostorih, kjer se pasejo bacili. Ja, tudi trgovski centri so vsekakor zaprti prostor!
Pred kosilcem in počitkom v "taveliki" postelji smo vsak dan še ustvarjali. Brali knjige. Risali.
Včeraj je bil en trapast četrtek, ko se je verjetno začela čutiti tokratna snežena polna luna z mrkom. No, šli smo na daljši sprehod, ker se notri nismo prenašali. Ajda mi je že od ranega jutra kazala vse trike triletnic. Joj, ne. Trike nevzgojenih punc ;) Patrik je užival in nezavedno zelo sodeloval pri izvajanju provokacij.
Osemnajstmesečniku je najbolj zabavno opazovati sestrico, kako ga biksa in se truditi, da bi ji paradiral.
Kdo bi jima zameril? Samo zdaj sta tako majhna, pa tako hitro napredujoča. Njuna povezanost je občudovanja vredna. Kako vedno tiščita skupaj. Ajda je neodvisna, medtem ko Patrik že malo kaže svojo podrejeno vlogo.
Ampak sitna sem bila pa vseeno. Vsaka druga beseda je bila "ne" in vsaka tretja poved prepoved ali grajanje.
Še danes se mi zdi, da smo se cel dan samo kregali (mamina slaba vest).
Danes je bila odločena, da se mamici ne nagaja in preživeli smo čudovito petkovo dopoldne.
V tem šolskem letu sta prvič bila oba na bolniški cel teden. Prav pasalo je, saj sta se zelo povezala. Ajda že komaj čaka, da bo Patrik shodil. Opoldne je namreč ponjo prišla stara mama, da bosta do jutri skupaj uživali. Najprej ni hotela it, navdušila pa se je nad idejo, da bosta šla s Patrikom skupaj! Zmenili smo se, da bratca vzame s seboj, ko bo shodil.
O mojih solzicah ob njenem odhodu ne bom pisala. Vedno so prisotne, saj ne vem, kaj moja triletnica premleva, ko odhaja "na lepše". Vem pa, da z mamo zelo uživa!
Mama ima nekoga ob sebi, lahko jo razvaja, Ajda pa ima v tem času ob sebi odraslega, ki ima ves čas na tem svetu samo zanjo.
Tega nam doma še ne uspeva izvajati. Da bi se midva redno angažirala v druženjih eden na enega, nam organizacijsko še ne steče.
Jaz sem po njenem odhodu na hitro vse pospravila.
Po Patrikovem dremežu sva se pred odhodom po Saro še malo pocrkljala. Kot se za mamino mazo spodobi :)
Patrik, kadar Ajda odide na počitnice, jasno pokaže čisto drugi obraz. Neskončno je samozavesten in vesel, da je on šef. Prime lahko vse igrače, pa mu izza hrbta nihče ne zatuli: "mojeee!"
O vsem se lahko sam odloča. Vsako neumnost se lahko sam spomni in jo udejanji čisto po svoje.
Svet je v njegovih rokah. Vsega tega v prisotnosti triletnice... fant enostavno ne upa?
V ponedeljek... si pa zares vzamem spet čas zase! Dolga doza hoje in ustvarjanje!
Želim vam čudovit vikend!
Petra
Ni komentarjev:
Objavite komentar