V mislih sem kar nekajkrat spisala objavo o dogodkih in mojih občutjih ob njih, vse od konca avgusta pa do oktobra ...
Vidim, da dejansko nisem uspela dati iz sebe.
...
V torek dopoldne sem prejela sms, kakršnega dobiš, kadar imaš pregled pri specialistu v UKC.
Da 'smo' vabljeni na pregled ... danes!
...
Bil je avgust, ko sem sprejela dejstvo, da bo za Saro res najboljše, če bo operirana. Tisti mesec sem vam kar nekajkrat pisala o tem (lahko pokukate v avgustovske objave).
Po tem sprejetju odločitve (za katero ob vsaki misli nanjo še vedno tehtam, dvomim, se sprašujem, če je res ok) sem Saro v septembru naročila na samoplačniški pregled pri dr.K., ki je v Sloveniji edini specialist kirurg, ki operira hrbtenice naših otrok.
Takoj je videl, da je Sara res v stanju, ko potrebuje operacijo in ji lahko ravno zdaj še največ pomaga. Namreč, brez pravilne opore se Sarina spodnja rebra že drgnejo ob medenico, hkrati pa je zelo zelo prožna, tako, da se jo ob podpori še dobro korigira.
Domenila sva se za dan, ko je imel ambulanto na kliniki, da pridem in jo umestimo na seznam za operativni poseg.
...
Sredi septembra smo uživali čudovit teden na Pašmanu. Gratis nastanitev smo dobili od družine, lastnikov kampa in Hermanove sestre in njenega moža. V zameno je Herman tam - na morju, sredi vročega junija, za vikend - pomagal pri obnovitvenih delih. Heh, lahko bi to vsako leto, kaj pa je to delo, če delaš na morju ;)
Vendar smo ravno ta teden skrajšali, saj je bil dogovorjeni termin z zdravnikom ravno tisti čas.
Na koncu dopusta sem podpisala, da bo operirana in zdravnik mi je opisal postopek operacije:
"Rez po celotni dolžini hrbtenice od 4.vratnega vretenca navzdol. Približno 25 do 30 vijakov v vretenca, potem pa ravnanje hrbtenice, da s temi vijaki na obeh straneh dobijo noter dve štangi. Potem med ti dve štangi vstavijo material, ki se po približno petih mesecih zakosteni. Operacija bo trajala cel dan."
...
Odlagala sem te misli. Zelo odlagala. Distancirala sem se od občutkov, ki jih ob tem občutim.
Odlagala sem ves svoj strah, vsak dvom sem potlačila še globje, imela sem ogromno dela in obveznosti na drugih podpročjih.
Vse do torka. Prispel je sms:
"Pozdravljeni! Sporocamo Vam, da ste dne 09.11.2018 ob 10:00 naroceni na pregled.
Lep pozdrav iz Ortopedske ambulante na Polikliniki, ..."
Wau. Moj svet je postal drugačen.
Šesti čut? Ali zgolj vedenje, da bo prav zares na vrsti v tem mesecu?
...
V planer sem zapisala uro. Potem pa sem si zraven dopisala pozitivno afirmacijo o Sari. Bolj jo potrebujem jaz.
...
Ta teden veliko jokam za brezveze. Spuščam svoj strah, čeprav se zavedam, da od tega ni nobene koristi.
Prigovarjam si, da bo vse v redu, da bo vse uspelo in da bo vse tako, kot je namenjeno.
Vse sem skenslala. Ne odpisujem. Ne šivam. Ne pišem. Ne odpisujem.
Šla sem na morje, da sem tam pustila svojo misel in največjo željo.
...
Mislim, da je v tem teža vsaj enega šleparja. Ogromna gora.
Zdi se, kot da si sredi megle ...
Zdi se, kot da lahko samo še čakaš ...
Veste?
...
Greva.
Ni komentarjev:
Objavite komentar