torek, 14. februar 2017

SRČKI

Danes je valentinovo.

Nazadnje mi je bilo nekaj do tega dne tistega leta, ko sva ga s Hermanom prvič praznovala.
V srednji šoli je bilo seveda drugače... tudi v študentskih letih te premami, da imaš razlog vsaj v nazivu dneva, da zbereš pogum in nekomu poveš tisto, česar sicer nisi rekel nikoli poprej - mogoče tudi nikoli več.
No, pri nas je pa malce drugače. Ne drugače, saj vidim v socialnih medijih, da je še nekaj ljudi, ki se trudijo v isto smer.
Prvo kot prvo se mi zdi čisto neprimerno ta praznik vsiljevati otrokom.
Iskreno, kar precej trapasto se mi zdi to novodobno početje, da za današnji dan mamice s svojimi mini otročki izdelujejo srčke, spominke in kupujejo darilca za očije, babice, dedke, tete in strice.
Linčajte me, mi je vseeno, ampak to ni otroški praznik. Otrok lahko vsakič, ko kaj izdelujete in ustvarjate doma, izdela majhno pozornost za bližnje. Vsaj pri nas je tako. Za zamisliti si je le, če so taki prazniki edini razlog, da nekajkrat letno ustvarjate z otročki.

Tudi v osnovnih šolah je valentinovo cel bum. Jaz tja do sedmega razreda nisem imela pojma, kaj je to. Sara pa pri nas že nekaj let za valentinovo domov prinese izdelek.Saj vse lepo in prav, ampak da imajo v šolah za ta praznik posebej srčkom namenjeno tematiko?
Saj pravim, nič ne rečem za osnovnošolce v višjih razredih, saj pri trinajstih jih že pošteno razganja, kajne? Naj si dajo duška in naj potem čimdlje uživajo v (navidezno) brezskrbnih zaljubljenostih, simpatijah in izkazovanju metuljčkov.

Mlajši otroci pa naj le vedo, da je to dan za zaljubljene. In ne, ni to dan za izkazovanje naklonjenosti in ljubezni do starih staršev, bližjih in daljnih sorodnikov. Zaljubljenci, ok?


Kako pa je to v kakšni posebni družini?
Nimam pojma, kako imajo pošlihtano drugje, vem pa, kako imamo mi.
Mi smo namreč posebni do te mere, da nam prazniki  predstavljajo navaden dan.
Saj sem sinoči vseeno preverila pri mojem največjem srčku, če velja najina navada, da si ne izkazujeva ljubezni s kakim zapravljanjem?
Pri nas so zares prazniki samo rojstni dnevi in naši lastni godovi.
In ob božičnem in velikonočnem času sledimo smernicam, da tudi okrasimo hišo in skušamo živeti v duhu s smernicami naše vere (in našim krojenjem v bolj milo obliko).

Vse ostalo... je samo tista neka gonja kapitalističnega sveta, ki služi z materialističnim karakterjem ljudi, ki si ne upajo biti drugega kot čreda ovac.

Torej, kako pa si potem izkaževa ljubezen midva?
Zares je težko, priznam. 
Herman namreč ni niti malo romantičen tip človeka. Niti v najbolj oddaljeni celici mezinca na nogi nima pikice romantičnega karakterja.
Ima pa veliko srce.
Veste kako vem?
Prenaša me :)


Je zelo praktičen tip človeka. 
Pri njem ni velikih besedičenj, sploh ni nekih velikih besed.
Ni neke velikopoteznosti, da bi se nekajkrat na leto izkazal z dogodki velikih razsežnosti.
Pri njem so samo vsakdanja dejanja.
Zaradi tega vem, da nas ima vse zelo rad.

On vstane sredi noči za jokajočega Patrika. Spleza čez mene in najde dudo.
(Tudi ob dojenčici Ajdi je vstajal on!)
Vsako jutro ob treh vstane in nama skuha kavo.
Včasih sem jo pila z njim, ker potem nisem šla več spat. 
Zdaj samo vstanem, da pritacam iz Ajdine postelje, kamor me je povabila nekajkrat v noči.

Tisto je najine dobre pol ure, ko se zares pogovarjava.
Že od nekdaj. Namesto večerov, ko sva povsem nefunkcionalna, se pogovarjava zjutraj.
Ta ura navsezgodaj zjutraj mi pomeni ogromno!
Nikoli se ne spomnim, kaj točno sva govorila.
A so to tisti pogovori, ki spreminjajo svet, najin svet.

Popoldne po službi smo skupaj. Vedno.
Herman je čudovit oče in pogosto, ko se ustavim in pomislim, je on mamica ;)
Neguje, previja, umiva, se igra, pleše, hodi, nakupuje, pospravlja.
Joj, ne, ni copata. Le deliva si vlogo mame. Tako, sodobno. Niti 50-50 ni, včasih 30-70 ;)
Nenazadnje pa prenaša mene in vse moje muhe.
Ne očita mi. Ne smeje se mi. Ne kritizira me. Niti enkrat me še ni okregal.
Pa sem zares razvajeno dete in vem, da je z mano ekstremno težko živeti.
On pa vsak dan pride nazaj k meni in pravi, da je pri nas Dom.
Zame in za otroke bi šel na konec sveta, čeprav v najinem jeziku to ni niti do oddaljenih dežel.

Res je, ne analizira tako stvari kot jaz.
Ne govoriči toliko kot jaz.
Ne zna prebrati pravljice tako doživeto kot jaz.
Ne pričakuje odgovorov za par let naprej kot jaz.

Zelo sva si različna.

Je pa zato on naš vodnik, ki pazi, da gremo realno na življenjsko pot.
Je naš čuvaj, da smo varni, doma ali zunaj na poti.
Je naš ati mišica, ki dvigne Ajdo kot letalo, da skoči iz avta.
Vozi Patrikov voziček tako lahkotno, medtem ko meni pobere vse moči v rokah zaradi starosti in zdelanosti (vozička).
Nosi Saro. Nimate pojma, kako princesa uživa v njegovem naročju.
On pa jo nese v sobo, v banjo... nikoli ne bom pozabila večerov, ko sta v našem raju na koncu sveta ob večerih hodila po vrtu.

In mene?
Mene pomirja.

Karkoli nakuham v svoji glavi, njemu lahko zaupam.
Zna mi svetovati prav o vsem.
Zna me razbremeniti.
Zna me nasmejati.
Zaradi njega marsikaj pogledam s treh različnih zornih kotov.
Zaradi njega sem varna.
Zaradi njega vem, da bomo prišli skozi vse.
Zaradi njega vem, da očitno lepota res ni samo zunanja vrlina.
Zaradi njega vem, da je bogastvo relativna stvar.

Hvaležna sem zate, Herman <3


Lepo valentinovo vsem,
Petra







4 komentarji:

  1. Moje najboljse " valentinovo " branje danes....od vseh pocukranih me je ze skoraj glava bolela in sem zaprla " kišto" ze dopoldan, ker mi je slo res ze na bruhanje, ker karkoli sem odprla so vame poskakali srčki....kaos od praznika, ki ga imamo lahko vsak dan. Jaz praznujem danes dedkov praznik, ki je bil moj najboljsi prjatu in ga pogresam.Ime mu je bilo Valentin. Lep dan vam zelim Petra. NADJA

    OdgovoriIzbriši
  2. Moje najboljse " valentinovo " branje danes....od vseh pocukranih me je ze skoraj glava bolela in sem zaprla " kišto" ze dopoldan, ker mi je slo res ze na bruhanje, ker karkoli sem odprla so vame poskakali srčki....kaos od praznika, ki ga imamo lahko vsak dan. Jaz praznujem danes dedkov praznik, ki je bil moj najboljsi prjatu in ga pogresam.Ime mu je bilo Valentin. Lep dan vam zelim Petra. NADJA

    OdgovoriIzbriši
  3. Iii, prvi komentar na mojem blogu! Sploh nisem opazila, oprosti, Nadja. Najlepša hvala za pohvalo :) Se bom trudila, da bo branje, če ne top, vsaj posebno.
    Pozdravčke!

    OdgovoriIzbriši
  4. Iii, prvi komentar na mojem blogu! Sploh nisem opazila, oprosti, Nadja. Najlepša hvala za pohvalo :) Se bom trudila, da bo branje, če ne top, vsaj posebno.
    Pozdravčke!

    OdgovoriIzbriši