Moja filozofija je moja umetnost. To živim. To bo del, ki ga bodo cenili moji otroci.

Nekako sem se morala naučiti krojiti.

Najprej sem šivala torbe. Ja, prav res. Prvo sem naredila že vsaj pet let nazaj za takratni Sarin voziček. Zdela se je ogromna, a se je kmalu pokazalo, da je premajhna.

Tudi na zdajšnjem vozičku se vozi torba, ki sem jo naredila sama.

Enkrat sem že na fb strani Zaspanka omenila, da zelo rada recikliram. Prav res, svojo filozofijo peljem naprej.

V svetu je namreč vse preveč enih materialnih stvari, ki so predvsem odveč. Folk ne rabi tolikih trgovin. Sploh pa ne tolikih stvari, kot jih pokupijo.

Zato jaz rada stvarem, ki so odslužile svoje, niso pa še neuporabne, dam nov pomen. Nov dih. Recikliram. 

Torbe.
Hlače iz srajce.
Oblekica iz taiste srajce.
Majčke.
Praholovce. Ups, ne, to je prava dekorativa.

Najljubši mi je seveda jeans.

Pridejo dnevi, ko mi je ustvarjanje novega življenja starim stvarem največje veselje.
S končnim rezultatom vidiš, kaj vse se lahko ustvari za minimalni budget. Ko je največji strošek samo tvoj čas. Hkrati pa ne večaš smeti, ampak ponovno uporabiš. Tudi star kozarec, ki ga okrasiš, pa čeprav nisi pristaš praholovcev. Nekdo je in prav nekdo bo v tvojem okrašenem kozarcu videl luštno stvar. Mogoče posel...  

Pri nas doma še obešalnike raje naredimo sami iz kamnov z dvorišča, kot pa da bi kupovala vsakič znova... In prav ta kamen daje našemu domu pridih naravnega, čeprav smo sredi kaosa.
Mojim otrokom daje zadovoljstvo in jim krepi domišljijo. Moji vzgoji daje smisel. In vsem nam daje odprto paleto možnosti, kaj vse lahko ustvarimo sami, iz stvari, ki nam jih daje mati narava.

To je čar moje filozofije. 

Da ne zasičimo tega našega planeta s še več stvarmi, ki jih je nekdo že izdelal v prevelikem številu.
Da ustvarjalke ne kupujemo blaga in drugih sestavin na novo in v enormnih količinah... Da ne delamo na stotine izdelkov "na zalogo."  

Moja filozofija ni samo moja. Poznam ljudi, ki so enakega mnenja. In poznam jih nekaj, ki aktivno delujejo v to smer.

Tako bo tudi nekaj mojih izdelkov malce recikliranih. Ali pa, recimo, da povem iskreno. Flis, ki ga uporabljam za šivanje, so deke. Sicer so nove, a dva metra deke je ceneje kot meter flisa v trgovini z metražo. Izračunajte sami. 

Sicer bi bili tudi moji izdelki predragi. Želim pa si šivati za otroke s posebnimi potrebami. Sama vem, kakšen budget ima večina družin. In kakšne so cene, ko si močno želiš nekaj, kot si mi želimo športnega vozička za Saro.

Ne bom si hodila v minus. Bom pa ustvarjala v tem svojem duhu in v skladu s prepričanjem, da je manj več.

Zato bo mogoče pri meni katera stvar cenejša kot pri soustvarjalki.

Konec koncev, dobiš, kar daješ.
Kajne?